Janez Trdina Kranjska jeza

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ga ne bil nikdar v latinskih 0 olah.
Zapustiv0 i Ljubljano, je potoval in prebival po la0 kih
in podonavskih de�elah in se seznanil temeljito ne le s
svetsko trgovino, ampak tudi s svetsko politiko. Srce se
mu je vnelo za vzvi0 ene ideje devetnajstega stoletja, za
slavjansko vzajemnost, za �ivo vero v slavjansko bodo�-
nost. Ob njegovem stro0 ku je pri0 la na svetlo Majarje-
va slovnica ruskega jezika, krasni predgovor te knjige je
pritekel iz njegovega peresa. Zdaj �ivi v Reki �e kakih
deset let in se 0 teje med najbolj izobra�ene in spo0 tova-
249
KRANJSKA JEZA
BESeDA
ne trgovce tega mesta. Zna�aj mu je tako �ist, srce tako
blago, duh tako obse�en in moder, da se �uti vsakdo
sre�nega v njegovem dru0 tvu in je ponosen, �e se more
nazvati njegovega prijatelja.
Tudi brat France se mu je preselil v Reko in je oboga-
tel s trgovino. Po zgledu Gregorjevem se je tudi on vnel
za slavjanstvo in politiko. Ruskega jezika se je nau�il
sam brez tuje pomo�i; slavjanske de�ele, posebno Rusi-
jo, pozna bolj natanko kakor marsikateri strokovnjak;
vedno stoji v prvi vrsti, kadar je treba pristopiti kakemu
doma�emu dru0 tvu ali podpirati z denarjem na0 e na-
rodne zavode.
Tudi kupec Anton Kandut mi je ostal v prijaznem
spominu. Rodil in odgojil se je na �tajerskem v Sloven-
ski Bistrici. Slovensko ni imel prilike dobro se nau�iti,
tembolj pa se je trpin�il s tujimi jeziki. Dasiravno mu
te�e doma�a beseda okorno in grapavo, si je ohranil v
prsih po0 teno slovensko srce. Kamorkoli je pri0 el, se je
upisaval le v �italnice, nikjer in nikoli ne v kazine; za
doma�e potrebe je imel vselej odprto mo0 njo; za Jugo-
slavensko akademijo je podaril lepo vsoto celih dve
sto goldinarjev. V Reko je pri0 el brez imetka za kup�ij-
skega pomo�nika. Pozneje je delal tako sre�ne 0 pekula-
cije, da si je kupil lepo hi0 o in stesal ladjo, ki je stala do
sedemdeset tiso� goldinarjev. Brodaril je z njo po Evropi
in Ameriki, po Sredozemskem morju, po Atlantskem in
250
KRANJSKA JEZA
BESeDA
Tihem oceanu, dokler se ni vrnil po brezbrojnih sku0 -
njah in nevarnostih sre�no nazaj v ljubljeno domovino.
Iz neomikanega stanu bi na0 tel lahko 0 e veliko zgle-
dov, kako premeteno si znajo Slovenci v tujem kraju
slu�iti svoj kruh, kako neutrudno love krajcar za kraj-
carjem, goldinar za goldinarjem, kako uspe0 no se po-
mi�ejo naprej in naprej, dokler se ne prerinejo skozi sto
te�av in zaprek do premo�nosti in samostalnosti.
Ali za zdaj me ni volja to popisovati, kajti namenil
sem se govoriti v tej knjigi bolj ob0 irno samo o Dolenj-
cih in Dolenjkah. Tudi njih se nahaja dovolj v Primorju,
v slu�bi in na svobodi, v tujih in svojih hi0 ah. Nekateri
�ive ondi le za�asno, drugi zopet stanovitno; �e ujame-
jo kak dobi�ek, fr�e nekateri naprej, da oskubejo 0 e koga
drugega; drugi pa se o�enijo, odpro kako 0 tacuno ali
kr�mico in pravijo: �Na0 dom bo tukaj; mati bo�ja trsat-
ska bodi nam milostljiva; blagoslovi na0 e trude, ki se
bodo vr0 ili pred tvojimi o�mi. Tebe ne mislimo nikdar
ve� zapustiti, pa nas niti ti ne zapusti.�
Poznam Dolenjce, ki so se popolnoma pore�ili, to je
poitalijan�ili in pociganili. Sploh preti v Trstu in Reki
velika nevarnost slabotni slovenski narodnosti. Star0 i po
navadi 0 e ne zataje svoje krvi, otroci pa se izvr�ejo ve�i-
del v strupene la0 kutarje in mad�arone, ki so huj0 i od
korenitih Tr�a�anov in Re�anov. Hrva0 ki pisatelj in pa-
triot prvega reda Ivan De�man je izjema brez para. Za-
251
KRANJSKA JEZA
BESeDA
radi tega je skoraj sre�a, da na0 ega �loveka morje ne
mika. Edinemu Kra0 evcu se v Primorju ne to�i, kar ni
�udo, ker je burje in kamenja navajen. Gorenjec pa milo
zdihuje po svojih zra�nih planinah in zelenih planeh,
vendar se dostikrat vda ter pozabi doma�ijo pri dobrem
zaslu�ku veliko laglje od Dolenjca, ki komaj �aka, da
ute�e primorski pu0 �avi, �egi in burnosti nazaj v svoje
ljubke gorice in tihe dolinice.
Dolenjec, ki stanuje v Trstu ali Reki, spodablja na
lastovko in druge selice, ki gredo pro�, kadar jim vreme
ve� ne ugaja. Pride, prebije nekoliko let, v�asi le neko-
liko tednov ali dni, za�ne to�evati, kleti, pohajkovati,
naenkrat izgine kakor kafra in se nikdar ve� ne povrne.
Za pravilo se more postaviti, da izmed deset dolenjskih
prihodnikov komaj eden umrje v Primorju in 0 e njega
zadr�uje ve�idel le kak0 no sre�no ali nesre�no naklju�-
je. Slovenec se zaseli in prime rad in lahko samo v takih
krajih, katerih podnebje se ne razlikuje preve� od do-
ma�ega, na priliko: v gornji Hrvatiji ali severnoameri0 ki
Minesoti. S�asoma se mu bo priljubil nemara tudi Kav-
kaz, Bosna in Srbija; gore�e in pusto obre�je Adrijati�-
nega morja pa ga bo gotovo zmerom dolgo�asilo in od-
ganjalo.
Najzanimivej0 i �lovek, katerega so mi pokazali znanci
na Reki, je bil Egiptovski Jo�ef. Vpra0 al sem jih ves v �u-
du, kaj pomeni to ime. Rekli so mi, da se mo� pi0 e za
252
KRANJSKA JEZA
BESeDA
Vrankarja, ali da ga ne zove nih�e druga�e kakor Egip-
tovskega Jo�efa, ker mu je krstno ime Jo�ef in �ivi ve�i-
del v Egiptu. Za fu�insko fabriko si je pridobil to sijajno
zaslugo, da je prvi razglasil njene krasne izdelke v orien-
tu in jih za�el izva�ati tja. Egip�anom so se tako mo�no
prikupili, da jih cenijo deloma 0 e bolj od francoskih in
angle0 kih. Odprl je tedaj 0 iroko polje doma�i obrtnosti,
postavil jo je zmagovito na svetski trg. V Dvor popotu-
je vsako leto, da naznani tvornici, kako gre njen posel v
Egiptu in kaj bi trebalo predruga�iti in popraviti, da se
0 e bolj razprostre in dvigne. On je ustanovil 0 ele prav-
zaprav slavo temu zavodu, ki je do njega �ivotaril le v
tesnih mejah.
Jako sem ob�aloval, da mi ni bilo mogo�e, seznaniti
se in dalj �asa ob�iti s tem Jo�efom, da izvem od njega
kaj ve� in bolj natanko. V Primorju se je mudil vselej le
kratek �as, dokler ni do�akal ladje, ki ga je peljala naprej
v Egipt. Pri0 ed0 i na Dolenjsko, sem slisal v �u�ember-
ku stra0 no novico, da je Vrankar v Krki utonil. Kaplan
mi je pravil, da se je rodil onkraj Save v morav0 ki ali
va0 ki duhovniji. Vsekako se bom potrudil, da poizvem
natanko njegovo �ivljenje in delovanje. Ob priliki ga
mislim priob�iti bero�im Slovencem, da spoznajo slo-
ve�ega rojaka v zgled in posnemanje.
Dolenjke Ne�e pa nisem le videl, ampak se z njo tudi
razgovarjal. Pripeljala je na Reko ve�krat fu�insko in
253
KRANJSKA JEZA
BESeDA
gorenjsko �eleznino. Ali niti ona ni ostajala tam. �ez
pet, 0 est dni je natovorila robo v ladjo in odjadrala z njo
proti Dalmaciji. Pomudiv0 i se kratek �as v Splitu ali Du-
brovniku, je nalo�ila blago na mezge pa hajd naprej v [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Tematy