[ Pobierz całość w formacie PDF ]

zato ker pustim petelinu greben in racmanu krivke! 
Kaur je stresel glavo, hitel je po stopnicah in je potrkal na
duri.
Herein!
V sobi sta bila naduitelj in upnik. Sedela sta za dolgo mi-
zo, pokrito s papirji in knjigami. Naduitelj se je ozrl s sladko-
alostnim, hkrati pomilovalnim in grajajoim pogledom na
Kaurja. upnik je gledal bolj emerno nego osorno.
Slabo je, slabo! je zavzdihnil naduitelj. Kako, da ste se
spozabili tako dale, gospod Kaur?
Komu moram odgovarjati in zakaj? je vpra0 al Kaur z
zardelim obrazom.
upnik je vzdignil glavo.
Meni, naduitelju, in gospodu upniku, predsedniku
krajnega 0 olskega sveta.
Povejte mi, kaj sem storil, in odgovoril bom takoj!
Tako se ne govori z naduiteljem! je izpregovoril upnik
44
MARTIN KAUR
BESeDA
in je premeril Kaurja poasi s hladnim in emernim pogle-
dom.
Kaj je torej? je vzkipel Kaur, ki ga je bil razburil upni-
kov pogled.
Naduitelj in upnik sta se spogledala in naduitelj je za-
vzdihnil globoko.
Gospod Kaur, saj se spominjate: sprejel sem vas kakor
tovari0 a in prijatelja. Zdaj vidim na svojo veliko alost, da mi
niste ne tovari0 ne prijatelj. Prijazno in blagohotno vas je
sprejelo to dobro zapoljsko ljudstvo, ker je bilo prepriano,
da boste njegovi mladini zgled in uitelj. Spoznalo je alibog
v zelo kratkem asu, da ste slab zgled in slab uitelj, da zape-
ljujete mladino v huda dejanja in da sejete prepir in svado
med ljudi &
Kaj pravite? je pra0 al upnik.
Kaur je trepetal.
Ali sem obtoenec, e vnaprej obsojenec, da tako stojim
pred vami? emu ta pridiga? Razloite mi moja hudodelstva
in zagovarjal se bom!
Kaj pa je bilo v nedeljo v Mantovi? je pra0 al upnik s
hladnim glasom.
To vpra0 ajte raj0 i gospoda kaplana!
Pra0 al sem ga in povedal mi je, da ste hujskali ljudi na
vero!
Lagal je! Tukaj priam, da je lagal!
Naduitelj je zmajal z glavo in se je ozrl na Kaurja kakor
na gre0 nika, ki je padel e zelo globoko in ki je vendar 0 e so-
utja vreden.
Ne takih besed, gospod Kaur! Ne takih besed!
Kako je torej? je trepetal Kaur. Kje je obtoba? Jaz ho-
45
MARTIN KAUR
BESeDA
em, da se vr0 i vse v redu in po postavah; pridig ne maram in
tudi naukov ne! Ne bom dolgo stal!
Ne boste dolgo! je rekel upnik in se je poasi vzdignil.
Jaz mislim, gospod naduitelj, da smo pri kraju. Z gospo-
dom se ne da veliko govoriti!
Stisnil je naduitelju roko in je 0 el. Naduitelj se je zaglo-
bil v papirje.
Gospod naduitelj!
Ozrl se je na Kaurja, kakor da ga je bil 0 ele ugledal, in nje-
gov obraz je bil sladak in smehljajo.
Zbogom, gospod Kaur, zbogom! Imam opravila, jako
mnogo opravila! Zbogom!
Pred 0 olo mu je pri0 el naproti Ferjan in se je zasmejal na-
glas.
Ves rde! e vidim! Dobro so te dali! Kako pa si se dral?
Kmalu se bova poslovila, prijatelj! je odgovoril Kaur s
prisiljenim smehom.
Kaj je bilo tako hudo? Kaj se nisi poklonil? Kaj nisi polju-
bil roke upniku?
Temu?
Ah, tako! e vidim, kaj si storil! koda! Rad sem te imel!
Jaz sem tak, da imam rad samo tistega loveka, ki je bolj0 i od
mene. Bolj0 i si, to je resnica; ampak ravno taka resnica je, da
sem jaz bolj pameten. Za slovo bova pila, tega mi ne odreci!
Pila bova!
Ko je stopil Kaur v svojo izbo, je ugledal pismo na mizi.
upan mu je pisal, da bi rad govoril z njim.
e ena pridiga! se je zasmejal Kaur. Zakaj bi je ne 0 el
poslu0 at? Zdaj sem tako e izven ljudi in postav. Zdaj lae
poslu0 am in lae govorim in se lae smejem &
46
MARTIN KAUR
BESeDA
Takoj po kosilu se je napotil k upanu. Vrata v hi0 o so bila
zaklenjena, zato je stopil v 0 tacuno in je videl, kako je tanko-
nogi upan nenadoma izginil ter 0 e v begu pomignil s
prstom. V 0 tacuni je stalo dvoje kmetov; pila sta ganje in
kupovala tobak.
Za steklenimi durmi, ki so drala v veo, se je prikazal u-
pan in je potrkal na rahlo ter pomignil Kaurju.
Kaj se mu je zme0 alo? se je zaudil Kaur, odprl je ste-
klene duri in je stopil v veo. upan ga je prijel za roko in ga
je peljal v izbo; spet je stalo na mizi dvoje kozarcev poleg ste-
klenice.
Neem pred ljudmi, veste! Ne pred ljudmi! Precej bi mi-
slili  no, Bog vedi, kaj bi mislili! Pijte!
Zaprl je skrbno duri, stopil je h Kaurju, potrepal ga je po
rami in se je zasmejal veselo.
Kaj pa ste poeli v nedeljo, ? Presnet kerlc ste! Take rei!
Ali vas je upnik e spovedal? Korenito spovedal? Ali vas je?
akal me je v spovednici, pa nisem pri0 el! se je zasme-
jal Kaur.
Pa niste pri0 li & Hm!
In upanov obraz se je nenadoma zresnil.
Veste, mladino je treba vzgajati v verskem in cesarskem
duhu & in tako, saj veste! Zgled je treba dajati & saj veste! &
Potrpite! Kam pa! Kam pa?
Kaur je vstal.
Nikar! Kaj sem vas razalil? Prosim, samo tale kozarec
izpijte!  Nekaj drugega sem vas mislil pra0 ati & tako poti-
homa &
Okrenil se je nenadoma od Kaurja, stopical je po izbi z
47
MARTIN KAUR
BESeDA
urnimi, skakljajoimi koraki, roke na hrbtu. Naposled je po-
stal in je pomeiknil lokavo.
Kaj ste resno mislili & tisto tam & v nedeljo? Povejte mi,
zelo vam bom hvaleen: ali res mislite, da se bodo ljudje, to
se pravi, da se bo vsaj veina ljudi odvrnila od & od preastite
duhov0 ine? Rad bi vedel, kako mislite o tem!
Kaur se je udil in ni odgovoril.
Jaz sem namre narodnjak! je hitel upan.
Nikar me napak ne razumite! Zdaj ni ve nevarnosti, da
bi se nem0 kutarji polastili obine. Pa so jo imeli 0 e pred de-
setimi leti  jaz sem bil takrat obinski svetnik &
Pogledal je Kaurju naravnost v obraz, pomolal je, nato se
je zasmejal od srca.
No, in zdaj so e spet nove sitnosti, isto nove, ni ni lo-
vek pripravljen nanje. Prej je bilo lahko: ali nem0 kutar ali na-
rodnjak. In iz nem0 kutarja je lovek ob vsaki uri lahko postal
narodnjak in 0 e astili so ga! Zdaj pa se ljudje cepijo na take
udne naine, da lovek 0 e skozi naonike ne razloi natan-
ko! Tako potihoma, vse naskrivoma! Sitno, jako sitno!
Tlesknil je z jezikom, zamahnil je z roko in je hitel po sobi.
Kaj pa ste me hoteli pra0 ati, gospod upan?
Takoj! Takoj! Kak0 na sila!  No, kako mislite?
O em?
Kako se bo to konalo? Ali bodo zmagali stari ali mladi?
To Bog vedi, jaz ne vem!
Vi e veste; e, prekanjen ste! Drugae bi si ne upali tako
oitno & Ali je zdravnik z mladimi?
Nisem ga pra0 al. [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • dona35.pev.pl