Harry Potter Kamen modrosti

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ko so se vecer za vecerom prebijali skozi domace naloge, ki so jim jih
nagrmadili ucitelji. Hermiona je napravila urnik ponavljanja tudi za
Harryja in Rona in ju kar naprej naganjala h knjigam. cisto ju je
spravila ob ~ivce.
Nekega jutra pa je Hedwig spet prinesla Harryju Hagridovo sporocilo.
Pisalo je samo: Kmau pride ven.
Ron je hotel apricati rastlinoslovje in takoj steci k njemu, a ga
Hermiona ni pustila nikamor.
"Kolikokrat v ~ivljenju boa lahko ae videla, kako se izvali zmajc"
"K pouku moramo, sicer bomo imeli te~ave! Ampak naae te~ave ne
bodo nic v primerjavi s Hagridovimi, ce kdo odkrije, da ima..."
"Pazi!" je ostro zaaepetal Harry.
Dreco je stal samo nekaj korakov stran in vlekel na uaesa. Koliko je
sliaalc Izraz na njegovem obrazu Harryju nikakor ni bil vaec.
Ron in Hermiona sta se prepirala vse do zacetka rastlinoslovja in
Hermiona je nazadnje privolila, da bodo stekli k Hagridu med prvim
odmorom. Ko se je ob koncu ure iz gradu oglasil zvonec, so vsi trije
takoj odvrgli kopuljice in stekli prek parka do roba gozda. Hagrid jih je
pricakal ves razvnet.
Jajce je le~alo na mizi. Bilo je razpokano, v njem se je nekaj
premikalo, ven pa so prihajali smeani cmokajoci glasovi.
Vsi so sedli za mizo in komaj dihali od napetosti.
Nenadoma je v jajcu zapraskalo in razletelo se je, mali zmaj pa je
padel na mizo. Ni bil ravno ljubek; Harryju se je zdel podoben
zmeckanemu crnemu de~niku. Njegova tanka krila so bila gromozanska v
primerjavi s koacenim telescem. Imel je dolg gobec s airokima nosnicama,
na vrhu lobanje so mu ~e zaceli rasti ro~icki, oci pa je imel oran~ne in
izbuljene.
Kihnil je. Iz nosa mu je priletelo nekaj isker.
"Kuko je luatkan," se je razne~il Hagrid in ga pobo~al po glavi.
Zmaj pa je aavsnil proti njemu in malo je manjkalo, da ni zasadil
svojih ostrih zob v njegove prste.
Hagrid pa se je cisto razne~il: "Jujhata, mamico je prepoznal!"
"Hagrid," je rekla Hermiona, "kako hitro rastejo norveaki grbavcic"
%7ńe ji je hotel odgovoriti, potem pa je prebledel, skocil na noge in
stekel k oknu.
"Kaj pa jec"
"Eden je kukal skozi luknjo v zavesah. En pokovec je bil, zdejle je
~e briae nazaj v aolo."
Harry je planil k vratom in pogledal ven. Fant je bil ~e dalec, a ni
bilo dvoma, kdo je.
Dreco je videl zmaja.
Zaradi nasmeaka, ki se je v naslednjem tednu pasel po Drecovem
obrazu, so Harry, Ron in Hermiona postajali iz dneva v dan bolj ~ivcni.
Vecino popoldnevov so pre~iveli v Hagridovi koci in ga poskuaali
prepricati, naj se znebi zmaja.
"Spusti ga," ga je rotil Harry. "Naj gre po svoje."
"Na morem," je smrkal Hagrid. "Premejhen je. `e umrckal bi."
Ron, Hermiona in Harry so pogledali zmaja. Po enem tednu je bil
~e trikrat daljai in iz nosnic se mu je neprestano valil dim. Hagrid se je
ves cas ukvarjal samo z njim. Zacel je zanemarjati svoje delo, v koci pa
so po tleh le~ale prazne steklenice ~ganja in piacancje perje.
"Komej sem mu izbral ime," je razlo~il Hagrid in se ne~no zazrl v
zmaja. "Pozna me, lejte. Norbert! Norbert! Kje je mamicac"
"Strgalo se mu je," je Ron zamrmral Harryju v uho.
"Hagrid," je Harry rekel na glas, "cez dva tedna bo tvoj Norbert vecji
od koce. Dreco pa te lahko vsak trenutek zato~i Dumbledorju."
Orjak si je zacel gristi ustnice.
"Vem... Vem, de ga ne bom mogel obdr~at za zmerej. Ampak kar
tuko ga pa tudi na morem pognati v kruti svet! Na morem!"
Harry se je nenadoma obrnil k Ronu.
"Charlie," je rekel.
"Zdaj se je pa ae tebi strgalo," je zavzdihnil Ron. "Meni je ime Ron.
Charlie je moj brat."
"Vem. Charlie! V Romuniji! Saj preucuje zmaje, nec Poaljimo mu
Norberta. On bo znal skrbeti zanj, ko odraste, pa ga bo spustil."
"Saj res!" se je razveselil Ron. "Si za, Hagridc"
Nazadnje je Hagrid le pristal, da Charlieju poaljejo sovo in ga
prosijo, ce bi prevzel Norberta.
Naslednji teden se je vlekel. V sredo zvecer sta bila Hermiona in
Harry v dnevni sobi ae dolgo po tem, ko so vsi drugi ~e odali spat. Ura
na steni je ravno odbila polnoc, ko se je portret za luknjo le odprl.
Zasliaali so se koraki, videti pa ni bilo nikogar. Koncno se je tik pred
njima pojavil Ron, ko je slekel Harryjev plaac nevidnosti. Bil je pri
Hagridu in mu pomagal nahraniti Norberta. Ta je zdaj pojedel ~e nekaj
zabojev mrtvih podgan na dan.
"Ugriznil me je!" je poto~il in jima pokazal roko, povito v krvav
robec. "Vsaj en teden ne bom mogel pisati. Ta zmaj je najbolj grozna
poaast, kar sem jih kdaj videl, Hagrid pa govori o njem, kot bi bil
majhen, puhast zajcek. Ko me je ugriznil, me je Hagrid nadrl, zakaj ga
straaim, njemu pa je zapel uspavanko."
Nekdo je potrkal na eno izmed oken.
"Hedwig je!" je vzkliknil Harry in sovo hitro spustil noter. "Gotovo
ima Charliejev odgovor!"
Staknili so glave in skupaj prebrali pismo:
Dragi Ron!
Hvala za pismo. Z veseljem bom poskrbel za norveakega grbavca, ne [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Tematy