[ Pobierz całość w formacie PDF ]

»Katarina  ali pojdeva v SenoÏeãe,« je vpra0 ala
Hema.
»Da, v SenoÏeãe pojdeva,« je odgovorila Katarina, a
komaj je izpregovorila te besede, se je od prevelikega
napora zgrudila skoro brez zavesti poleg svoje napol
mrtve prijateljice.
235
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
XXIII
ojni naãrt devinskega graj0 ãaka je bil preprost. Juri
Vsi je hotel v Devinu ohraniti najmoãnej0 e zaveti0 ãe
in se je umaknil na SenoÏeãe, vedoã, da mu patrijarho-
va armada gotovo sledi. Patrijarhu je bilo na tem, da
dobi Jurja v roke ãim prej, zakaj vedel je, da se sicer raz-
pr0 i veãji del armade. Zato se armada ni zamudila v De-
vinu, nego je odrinila proti SenoÏeãam. âim so se poja-
vili prvi oddelki patrijarhove armade v senoÏe0 ki okoli-
ci, je Juri svoje moÏe peljal na utrjeni stolp, odkoder je
bil dober razgled na vse strani. Juri je bil mnenja, da
kaÏe najbolje, ako naskoãi posebej vsak oddelek patri-
jarhove armade, a ugovarjal je TomaÏ Retinski.
»Tvoja vnema je hvalevredna, ali pomisli in preuda-
ri, ãe ti more 0 e tako sreãen napad na posamezne oddel-
ke patrijarhove armade res kaj koristiti. Na vsakega tvo-
jega moÏa pride petdeset patrijarhovih  v takih raz-
merah pa mora0 gledati, da ne izgubi0 po nepotrebnem
nobenega moÏa.«
»Prav pravi0 , TomaÏ; tvoji sveti so vedno modri.«
Juri je sklical senoÏe0 ko prebivalstvo in tudi prebival-
ce okoli0 kih vasi, ki so pribeÏali pred sovraÏnikom in je
236
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
zbrani mnoÏici povedal, kako misli braniti vas in grad in
je ljudstvo pozivljal, naj ga pri tem podpira. Konãno se
je zaupno obrnil do Komolje. Govorila sta tiho.
»Si-li pregledal skladi0 ãa, kjer je shranjeno oroÏje?«
»Da.« Komolja je ljubil kratka vpra0 anja in je rad dajal
kratke odgovore.
»Si-li pregledal shrambe z Ïivili.«
»Tudi te sem pregledal,« je odgovoril Komolja »in ni
me strah, da bi nam zmanjkalo oroÏja in Ïivil, ali & «
»Kaj misli0 reãi,« se je zaãudil Juri, ko je Komolja na-
enkrat sredi stavka umolknil. »Ali nam utegne ãesa
zmanjkati?«
»Zmanjkati nam zna vode,« je nekako otoÏno dejal
Komolja. »Oh, ta kra0 ki svet! Na vodnjake, ki smo jih
napravili, se ni zana0 ati. Voda se izgublja, a studenec, ki
bi nam lahko dajal vode, leÏi zunaj nasipov. âe bi hodili
tja po vodo, bi vsako kapljo vode morali plaãati s ãlo-
ve0 ko krvjo.«
»Tiho, tiho!« je velel Juri. »Nikar ne govori tako glas-
no. Ko bi naju kdo sli0 al. Tudi jaz sem Ïe na to mislil in
zelo se bojim, da nam zmanjka vode. Toda za najveãjo
silo je vendar preskrbljeno.«
»Kako?« je z zaãudenjem vpra0 al Komolja. »âe obko-
lijo sovraÏniki vas, moramo Ïeje umreti.«
»Ne, Komolja, tega se ni bati. Glej, moj stari oãe je
imel v sluÏbi stavbnika, ki je prezidal senoÏe0 ki gradiã.
237
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
Utrdil ga je pa ne samo, da bi mogel kljubovati zuna-
njim sovraÏnikom, nego tudi lastnim podloÏnikom. Îe
veãkrat se je zgodilo, da so kmetje napadli ta grad in za-
to se je moj stari oãe oziral tudi na tak sluãaj. Kra0 ka
zemljaa je polna skrivnostnih votlin in podzemskih vo-
da. Tisti stavbenik, ki je popravil in prezidal grad, je se-
zidal tudi skriven vodovod. Pod zemljo je napeljal cevi
in kdo ve, odkod se steka voda v globoko jamo, ki je sko-
pana pod stolpom. Delavce, ki so kopali in zidali ta vod-
njak, je moj stari oãe vse poslal v Italijo, odkoder se niso
nikdar veã vrnili. Stabnik je sam izvr0 il zadnja dela.«
»Bil sem 0 e otrok, ko me je moj oãe peljal v klet tega
stolpa in mi vse pojasnil. Od tedaj nisem bil veã v teh
podzemskih prostorih. Treba je, da grem zopet doli. ·el
bi sam, toda zgodi se lahko, da me zadene v boju kaka
nesreãa. In zato je treba, da 0 e kdo pozna to rodbinsko
tajnost.«
Juri je za hip umolknil in potem tako na lahko dejal:
»Odloãil sem se, da vzamem tebe, Komolja, seboj.«
Komolja je dobro ãutil, kaj je s tem hotel reãi Juri, a ni
izdal svojih misli.
»Saj pozna to tvojo tajnost vendar tvoj biv0 i varuh,«
je dejal ravnodu0 no. »Vzemi vendar TomaÏa Retinske-
ga s seboj.«
»TomaÏ je ãastivreden junak, ali te tajnosti ne morem
drugemu zaupati, kakor tebi,« je dejal Juri. »TomaÏ bi
238
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
takoj razkril to tajnost, ãe bi v vasi pogre0 ali vode. Dok-
ler je ta vodovod vsemu svetu neznan, nam bo v neiz-
merno korist, a lahko bi postal na0 a poguba, ãe bi ljud-
je zanj izvedeli.«
»To je res,« je menil Komolja. »S tem, da ste spodili
Rajmonda, se 0 e niste odkriÏali vseh izdajalcev. Gorje
nam, ãe bi eden teh izdajalcev izvedel za tajni vodo-
vod.«
V tem hipu je vstopil Hasan in je prinesel Jurju veãer-
jo. Hasanov vstop je presenetil Jurja in Komolja. Obema
se je zdelo, da je to poseben sluãaj, da je vstopil Hasan
ravno v trenotku, ko sta govorila o izdajalcih. Nehote
sta se Juri in Komolja spogledala in ko je Hasan zapustil
sobo, je vpra0 al Juri: [ Pobierz całość w formacie PDF ]

zanotowane.pl

doc.pisz.pl

pdf.pisz.pl

dona35.pev.pl