MatevĹž Hace Komisarjevi zapiski I

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

pa je bil �ist in nastlan s suhim listjem. Posedli smo po
velikem betoniranem koritu; Daki je razgrnil specialke
in iskal, kam bi se premaknili. Omeniti moram, da so
bile ob ofenzivah dvain0 tiridesetega in spomladi triin-
0 tiridesetega na Poljanah po�gane vse hi0 e. Fa0 isti in
beli so se nenehoma zaganjali v Poljane.
Zatem nam je brigadni 0 tab zapovedal, da se premak-
nemo na podro�je Podpreska Draga. Zdravnik Lojze je
hodil okrog ranjencev z zaskrbljenim obrazom.
�Kaj bi nosili ranjence na Rog, kar v Otrobovcu jih
pustimo,� je govoril intendant Tone.
�Seveda, kaj pa hrana?� je spra0 eval Lojze. �Ali bodo
siti od sladkih koreninic?�
�Dobri ljudje iz doline in na0 i terenci bodo naredili
vse,� je nadaljeval Tone. In res smo nekaj ranjencev po-
slali v bolni0 nice, ki so bile v temnih gozdovih Otrobov-
ca. Iz vseh obrazov si pa bral: �impreje pojdimo iz teh
krajev. Kar nas je bilo doma�inov, bi pa zelo radi ostali
nekaj dni nad dolino.
�Vsaj eno postojanko bi razbili v dolini, da bi si ljud-
je zapomnili Tom0 i�evo brigado,� sem predlagal v 0 tabu
divizije.
�Zaenkrat ne,� je odvrnil Bra�i�, �drugod bomo na0 li
0 e va�nej0 e postojanke.�
�V Starem trgu bi dobili topove.�
235
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
De� je lil vedno mo�neje; okrog velikih ognjev so stale
skupine borcev, ogrnjenih s 0 otorskimi krili. Hodil sem
od ognja do ognja in se pogovarjal z borci. Vsi pogovo-
ri so se vrteli o tem, ali bo Italija kapitulirala v enem
mesecu ali pa se bo 0 e nekaj �asa vleklo. Nekateri borci
so menili, da bi vse tiste, ki so pobijali civiliste in po�i-
gali doma�ije, pobili, drugi pa so bili za to, da bi vsi ujet-
niki ostali toliko �asa na na0 i zemlji, dokler ne bi pozi-
dali vseh hi0 .
Komisarju Zvonetu je visela kapa �ez u0 esa, molil je
roke v ogenj in za�el, ko me je zagledal: �Tukaj je pa
hudi�evo romanti�na de�ela de� in megla. Samo Bo-
jancev se domislim, pa re�em, da je Bela krajina obljub-
ljena de�ela. Tam je bilo vina in �gancev, tukaj pa je 0 e
z mo�nikom skopo, samo streljanja je dosti.�
Krenil sem k sosednjemu ognju, kjer je Nace zopet
kri�al nad svojo izvoljenko.
�Le �akaj, marsikaj sli0 im o tebi.�
Mahal je z rokami. Ona je pa lepo me0 ala in ga s ku-
halnico zavra�ala. Nekateri so drezali Naceta, naj le da
babi hudi�evi, naj ji poka�e, da je mo� in �evljar.
�Bo0 videla, ne bom te vzel. �e te pa bom, ti bom po-
magal s kneftro, po stari dolenjski navadi.�
�Ve0 kaj, Nace, tako se ne govori stari borki in dekle-
tu.�
236
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
�Kak0 na borka pa je kuharica? Koliko Italijanov je
ustrelila? Ona je kuharica in 0 e slaba kuharica, re�em
vsem skupaj,� se je drl Nace, zamahoval proti njej in
0 ival velik 0 korenj mitraljezcu Klan�arju.
Oblaki so se pri�eli razgubljati proti Gorskemu ko-
toru; iz doline so se dvigale megle in izza oblakov je po-
sijalo septembrsko sonce, obsijalo je prelepo dolino pod
nami. Skupini partizanov sem razkazal posamezne vasi.
Med njivami se je svetlikal potok Obrh, bogat dobrih in
okusnih rakov in postrvi. Stari Devin je zapiral razgled,
da ni bilo videti Cerkni0 kega jezera. Kmalu se je prika-
zal izza belih izgubljajo�ih se oblakov visoki in mogo�-
ni Sne�nik, ki je ponosno dvigal svojo zelenorjavo gla-
vo visoko iznad sne�ni0 kih gozdov. Nad Starim trgom
smo videli zeleno Ulako; izgubila je venec lip, ki jo je
neko� obkro�al na jugozahodni strani. Razvalina Lo0 -
kega gradu je samevala na malem, ostrem gri�u. Nad
drevoredom na ju�ni strani pa smo videli belino
sne�ni0 kega gradu.
�No, pa je �edna va0 a dolina,� je tiho omenil komisar
Tilen.
�Kamor se ozre0 iznad doline, povsod so sami gozdo-
vi,� je polglasno omenil Belokranjec.
Po ko0 eninah je bilo na stotine kopic otave. Okrog
vasi so se belile njive, polne cveto�e ajde.
237
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
�Vidite, tovari0 i,� sem za�el, �vsak izmed vas ima rad
svoj rojstni kraj. Tudi jaz imam zelo rad svojega in to
dolino, ki le�i pred menoj, moj rojstni kraj je, kraj moje
rane mladosti, dolina je, kjer �ive pridni ljudje, mali
kmetje in ko�arji, ki �ive od svoje borne kra0 ke zemlje
ali pa so gozdni in �agarski delavci ter vozniki. Tudi tisti,
ki so sedaj pri belih, so bili kmetje in vozniki, ali pre-
govorili so jih, da so 0 li v belo gardo; velika ve�ina ljudi
pa je zavedna. �e 1918. so doma�i fantje, ki so se vrnili
iz vojne, hoteli vzpostaviti ljudsko oblast in razlastiti [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Tematy